Otok Pag je s površino 284,6 km² po velikosti peti največji hrvaški otok. Pag je dolg in ozek, večinoma kamnit, otok, ki se razprostira ob Velebitskem kanalu vzporedno s celinsko obalo. Otok ima 270 kilometrov razčlenjene obale, kar pomeni, da je Pag otok z najdaljšo obalno linijo v Jadranskem morju. Otok Pag je prepoln divje eksotike, tudi rodovitnih oaz, mnogih lepih (in plitkih) zalivov, največji, paški, zaliv obkroža okrog 20 kilometrov peščenih plaž. Največji del otoka Pag je izrazito kamnit, manjše površine prekriva makija; mnogi ga prav zaradi slabe pokritosti z vegetacijo in zaradi nenavadnih (skalnatih) oblik primerjajo z Lunino površino.
Podnebje je na Pagu, seveda, mediteransko. Stalnih tekočih voda na otoku Pag ni. Izviri pitne vode so večinoma le pri Novalji in mestu Pag (ob tem pa je treba takoj dodati, da turistična naselja večjih težav, tudi v najbolj vročih poletnih mesecih, s preskrbo pitne, sladke vode nimajo). Največje mesto na otoku je istoimenski Pag, večji naselji sta še Novalja in Lun. Manjša naselja in zaselki so: Caska, Jakišnica, Kolan, Košljun, Mandre, Metajna Miškovići, Dinjaška, Povljana, Potočnica, Stara Novalja, Tovarnele, Smokvice in Vlašići.
Na celotnem otoku Pag, neuradno, živi okrog 10.000 prebivalcev. Sedemdesetim odstotkom vseh domačinov je osnovni vir dohodka turizem. In čeprav številni turisti, tudi slovenski, menijo, da je otok odličen kraj predvsem za tiste (»družinske«) turiste, ki si želijo predvsem miru in dobrega vzdušja, ne gre pozabiti npr., da je plaža Zrče v Novalji že legendarna in priljubljena izbira tistih (predvsem mladine), ki želijo, da »neomejena« zabava traja prav vseh 24 ur na dan, sedem dni v tednu.