Compare Listings

Mare Modul, umetniški podvodni habitat

Umetnost in znanost - skupaj

Z željo po pozitivni spremembi in nevsiljivim vstopom v podmorski svet so umetniki iz keramike oblikovali številne habitate. Naravni material – glino, obdelano z visokimi temperaturami, bo „ohladilo” morje. Ne dobesedno, temveč simbolično, kar bo omogočilo, da se v drobne nastale strukture ugnezdijo številni mikroorganizmi, ki bodo nato pognali cikel življenja.

Mare Modul, umetniški podvodni habitat

MARE MODUL – projekt ustvaritve keramičnih habitatov za podmorje z namenom obnove in obogatitve morske flore in faune. Kje? V Kraljevici, blizu mesteca Bakar in mesta Reka.

Skupina umetnikov, zbrana v projektu MARE MODUL, je naredila habitate (življenjske prostore), umetniške keramične objekte večjih dimenzij, ki bodo, postavljeni v morje, tvorili manjše grebene in bodo podlaga, na katero se bodo naselili različni organizmi.  Obraščanje keramičnih struktur z organizmi bo spodbudilo prihod in trajno naselitev drugih organizmov, ki so na tem področju znatno razredčeni zaradi človekovih aktivnosti.

Sodelovanje umetniškega projekta MARE MODUL in znanstvenega projekta MERCES -„Obnova morskih ekosistemov v spreminjajočih EU morjih” predstavlja sinergijo umetnosti in znanosti v promociji nujnosti skrbi za okolje. V sklopu projekta MERCES  izr. prof. dr. sc. Tatjana Bakran-Petricioli in dr. sc. Silvija Kipson uresničujeta projekt Obnove degradiranih življenjskih prostorov.

Morski biologi s svojim strokovnim znanjem znanstveno spremljali naseljevanje organizmov v ali na umetniške keramične strukture. Razstava bo širši javnosti posredovala sporočilo o pomembnosti morskih habitatov za ljudi in potrebi po njihovem ohranjanju. Doprinesla bo k izboljšanju zavedanja vseh ljudi o naraščajočem problemu degradacije morskih življenjskih prostorov ter možnosti njihovega obnavljanja.

Razstava bo na ogled v razstavnem prostoru Tehničnega muzeja Nikola Tesla, Galeriji Juraj Klović – HDLU Reka, dvorcu Frankopan v Kraljevici ter permanentno postavljena v podmorje pred Klubom podvodnih aktivnosti Adria v Kraljevici, na globini od 15 do 20 m.

„Težko si je predstavljati obseg razdejanja na svetu, v katerega lesketajočo se površino – morje – pogosto zremo, ko poskušamo povedati kaj poetičnega Ni ga vala, ki bi s svojim ponavljajočim ritmom razkril prostemu očesu nevidne rane. Televizijske oddaje, s še tako pretresljivimi prizori, ki nam jih kažejo, redko dospejo v zavest ljudi, še posebej generacij, ki se informirajo na drugačne načine, hitreje in v glavnem bolj površno.  In medtem, ko bodo selfiji, posneti ob morskih obalah sveta, poželi številne všečke, se uporabniki družabnih omrežij ne bodo spraševali, do kake mere so  fotografije obdelane in „izboljšane”. V podmorju potekajo procesi, ki bodo zaskrbeli le redke posameznike ter se jih dotaknili na način, da bodo tudi sami nekaj spremenili ter pripomogli k izboljšanju stanja (…) Zahvaljujoč posnetkom in sodelovanju umetnikov ter znanstvenikov v projektu Mare modul, je skupina avtorjev spodbudila številne spremembe v Jadranskem podmorju. Z željo po pozitivni spremembi in nevsiljivim vstopom v podmorski svet so umetniki iz keramike oblikovali številne habitate. Naravni material – glino, obdelano z visokimi temperaturami, bo „ohladilo” morje. Ne dobesedno, temveč simbolično, kar bo omogočilo, da se v drobne nastale strukture ugnezdijo številni  mikroorganizmi, ki bodo nato pognali cikel življenja. Cikel, prekinjen zaradi človekove malomarnosti in nerazumevanja, se bo obnovil, zahvaljujoč sistemu morskih modulov in spremembi agregatnih stanj. Medtem pa bodo gibi avtorjevih rok prenašali idejo o fiziki valovanja in načinu, kako vsak val, že odkar stoji ta svet, vpliva na podmorje in življenje v njem.“ (Sandra Križić Roban, iz predgovora)

Avtorica zasnove in voditeljica projekta: Lidia Boševski.
Kustosinja razstave: Sandra Križić Roban
Prostorska zasnova in likovna postavitev razstave: Zoran Boševski

Sodelujoči umetniki, člani skupine Mare Modul: Lidia Boševski, Danijela Pičuljan, Snješka Pokos Vujec, Marina Mijatović, Karla Rakuljić, Martina Franić, Nada Benc Štuka, Lauren Moreira, Maddalena Boero, Boris Roce.

Strokovni sodelavci projekta: izr. prof. dr. sc. Tatjana Barkan Petricioli, dipl. ing. biologije in ekologije Donat Petricioli, profesionalni fotograf podmorja Danijel Frka.

Povezanost umetniškega projekta MARE MODUL in znanstvenega projekta MERCES predstavlja sinergijo umetnosti in znanosti pri spodbujanju nujnosti okoljskih vprašanj. Želja je predati sporočilo širši javnosti o pomenu morskih habitatov za ljudi in potrebi po njihovem ohranjanju ter ozaveščati ljudi o naraščajočem problemu degradacije morskih habitatov in možnostih za njihovo obnovo.

Razstava bo v Tehničnem muzeju Nikola Tesla v Zagrebu na ogled do 30.7. 2018, od torka do nedelje med 16. in 20. uro, ob ponedeljkih je zaprta, vstop pa je brezplačen.

Po Zagrebu se razstava seli v Reko, v Galerijo Juraj Klović – HDLU Reka (3.9. – 3.9.2018.), zatem pa v dvorec Frankopan v Kraljevico. Nazadnje bo trajno postavljena v podmorje pred Klubom podvodnih aktivnosti Adria v Kraljevici, na globini med 15 in 20 m.

Projekt se realizira  s finančno podporo mesta Zagreb, Oddelka mestne uprave za kulturo mesta Reke, Primorsko-Goranske županije ter mesta Kraljevica. Organizatorji projekta: ULUPUH – Hrvatska udruga likovnih umjetnika primijenjenih umjetnosti, HDLU Rijeka – Galerija Juraj Klović iz Reke in Tehnički muzej Nikola Tesla iz Zagreba.

Sorodni članki

Different Split, drugačen Split

Split, temna stran mesta

Vsako mesto ima svoje čare, znamenitosti, lepote in zgodbe, s katerimi se kiti in postavlja. Obstajajo pa tudi zamolčane, skrite, manj znane, take, na katere ne moreš biti najbolj ponosen in jih ne nosiš na pladnju. A prav te so mnogokrat najbolj zanimive in privlačne. Tudi Split, veličastno in čudovito mesto, ni izjema.

Split, temna stran mesta

Vsako mesto ima svoje čare, znamenitosti, lepote in zgodbe, s katerimi se kiti in postavlja. Obstajajo pa tudi zamolčane, skrite, manj znane, take, na katere ne moreš biti najbolj ponosen in jih...

Preberi več
Zlati športniki Hrvaške so …

Hrvaški športniki – hrvaški diamanti

Ta članek o legendarnih hrvaških športnikih je objavljen na našem turističnem portalu v kategoriji Biseri Jadrana. Pa bi v bistvu za te slavne hrvaške športnike morali imeti posebno kategorijo, ki bi se lahko npr. imenovala »neprecenljivi zakladi Hrvaške«.

Hrvaški športniki – hrvaški diamanti

Ta članek o legendarnih hrvaških športnikih je objavljen na našem turističnem portalu v kategoriji Biseri Jadrana. Pa bi v bistvu za te slavne hrvaške športnike morali imeti posebno...

Preberi več
Dinopark, show & theme park

Dinopark Funtana: Ko dinozavri oživijo

Dinozavri so bili pred milijoni leti zagotovo najbolj dominantna oblika življenja na Zemlji. In to vse do udara velikega »zvezdnega« meteorja, ki je popolnoma spremenil potek zgodovine. In čeprav so dinozavri izumrli, lahko v istrskem Dinoparku Funtana podoživimo izgubljeni svet teh nenavadnih bitij.

Dinopark Funtana: Ko dinozavri...

Dinozavri so bili pred milijoni leti zagotovo najbolj dominantna oblika življenja na Zemlji. In to vse do udara velikega »zvezdnega« meteorja, ki je popolnoma spremenil potek zgodovine. In čeprav...

Preberi več