Compare Listings

Kaštela, riviera Kaštela

Sedem Kaštelov

Kaštela se raztezajo na okrog dvajsetih kilometrov dolžine med Trogirom in Splitom. Zanimivo je, da »mesto Kaštela«, mogoče bi bilo vendarle bolje reči »riviero Kaštela«, sestavlja kar sedem naselij z istim korenom imena.

Kaštela, riviera Kaštela

Od zahoda proti vzhodu so »Kaštela« nanizana takole: Kaštel Štafilić (največ plaž), Kaštel Novi (Biblijski vrt) in Kaštel Stari (zjutraj tržnica, zvečer oder) sestavljajo t.i. »Donja Kaštela«; Kaštel Lukšić (kulturno središče), Kaštel Kambelovac (ribiško mestece), Kaštel Gomilica (fotogenična utrdba Kaštilac) in Kaštel Sućurac (tukaj je upravno središče Kaštel) pa tvorijo t.i. »Gornja Kaštela«. Kaštela je torej iz sedmih krajev  »upravno-administrativno sestavljeno« mesto, ki leži v Kaštelanskem zalivu (med otokom Čiovom in polotokom Marjanom pri Splitu), dom pa je v Kaštelih našlo okrog 40.000 ljudi.

Kaštela so stisnjena med planino Kozjak in Jadranom. Naselja so bila (predvsem nekoč) stisnjena predvsem ob morju. To pa zato, da hiše niso uničevale polj in vinogradov (vino je bilo v Kaštelih mnogokrat osnovni vir zaslužka). Kaštela na »svoji zemlji« skrivajo tudi Pantan ali Blato, to je eno izmed zelo redkih mediteranskih močvirij. In čeprav je Pantan pravi naravni mini zaklad, edino pribežališče za številne vrst rib in ptic, se le stežka upira človekovi neumnosti, neusmiljeni urbanizaciji.

Kaštela vsako leto obišče veliko število turistov, saj jih ponavadi prepričajo naslednji trije razlogi. Prvič, prekrasna »zgodovinska arhitektura«; tukaj imamo v mislih predvsem kamnite utrdbe, torej kaštela oz. kastela; ime mesta je torej povezano s temi čudovitimi manjšimi gradovi in dvorci, ki so jih gradili večinoma neposredno ob samem morju, ob njih pa so, v varnem zavetju, rasla naselja. Na področju Kaštel je, večinoma v 15. in 16. stoletju, na 14.5 kilometra morske obale, zraslo kar 17 utrdb (opomba: nekateri viri navajajo 20 »kastlov«), takšnih ali drugačnih dvorcev, večina od njih pa je, čeprav v zelo slabem stanju, ohranjenih še danes.

Drugič, Kaštela so čudovita izhodiščna lokacija za enodnevne izlete: omenili smo že bližnja Trogir in Split, tukaj sta neverjetna Klis in Sinj, še do Primoštena s »črno Marijo« ali mogočnih trdnjav polnega Šibenika ni zelo daleč, vabijo pa tudi bližnji otoki Čiovo, Šolta in Brač, nujno pa moramo omeniti tudi, da Kaštela, na veliko zadovoljstvo hribolazcev, ležijo ob vznožju planine Kozjak, najvišji vrh je na 779 metrih nadmorske višine.

Tretjič, Kaštela se lahko pohvalijo tudi s svojo odlično prometno povezanostjo. Glavna cestno-prometna žila je Stara kaštelanska cesta, danes imenovana Cesta dr. Franje Tuđmana, ki jo je že pred dolgimi  desetletji razbremenila slavna Jadranska magistrala, v bližini teče »jadranska« avtocesta, za gospodarstvo je baje važna tudi železnica, v Kaštelih pa domuje tudi zelo aktivno in prenovljeno splitsko letališče.

Resnici na ljubo moramo povedati tudi, da mesto Kaštela dandanes vendarle ni »klasični turistični biser«, kot je bil nekoč. Nekateri turistični hrvaški zgodovinski viri namreč trdijo, da so bila Kaštela tam nekje od leta 1910 pa do 1941, ob Opatiji, perjanica hrvaškega turizma.

Danes Kaštela, vsaj kar se turizma tiče, tarejo predvsem naslednje tegobe: divja in nenadzorovana urbanizacija (črna gradnja), pomanjkanje infrastrukture, primanjkuje pa tudi hotelov (še nekoč najbolj znani hotel Palace je leta 2019 zaprt). Kljub temu moramo poudariti, da so Kaštela s svojimi simpatičnimi, urbanimi, vsekakor pa lepimi plažami in prenovljeno ter organizacijsko odlično vodeno »Marino Kaštela« odlična izbira za marsikaterega domačega ali tujega turista.

Sedaj pa se še malo podrobneje sprehodimo po samih turističnih kaštelanskih znamenitostih.

1. O kamnitih gradičih, kastelih, ter o zgodovini pišemo v posebnem članku, ki smo ga dodali v našo kategorijo Biseri Jadrana, ker si te kamnite utrdbe, ki so  tudi največja turistična znamenitost mesta Kaštel, to preprosto zaslužijo.

Ob tej priložnosti bomo dodali le še stavek ali dva. Že tukaj moramo namreč poudariti, da si lahko v utrdbi, kaštelu Vitturi, v naselju Kaštel Lukšići, v Muzeju mesta Kaštela ogledate stalne muzejske postavitve, med drugim zlahka pridobite informacije o dveh pomembnih arheoloških najdbah: o ostankih antičnega naselja Sikuli v Resniku ter o Mujinoj pećini v Labinskoj dragi, ki je pomembna z vidika proučevanja življenja neandertalcev (neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti, izumrli pa so pred 27.000 leti).

Če že omenjamo kaštel Viturri, moramo pod nujno omeniti tudi istoimenski klasicistični »vrtni spomenik«, park Viturri, ki je nastal v sredini osemnajstega stoletja, tudi pod vplivom italijanskega baroka. V njegovem botaničnem vrtu naj bi bilo baje zasajeno preko 1.400 avtohtonih in eksotičnih rastlin, premore pa tudi 45 vrst oljk.

2. Opozarjamo tudi na stalno postavitev zakladnice kaštelanskega cerkvenega inventarja, ki si jo lahko ogledate v župniji »Bezgriješnog Začeća Blažene Djevice Marije« v Kaštel Štafiliću. Na ogled so številni pomembni verski dokumenti,  čudovite cerkvene relikvije (slike, kelihi, križi, krone, kadila in podobno) ter prekrasni kosi nakita, zlatnine (uhani, prstani, medaljoni).

3. Kot tretjo turistično znamenitost bomo omenili planino Kozjak. Kozjak je v prvi vrsti najlepša razgledna kaštelanska točka. Iz morja je Kozjak videti kot zelo visoka skalnata prepreka, v bistvu pa lahko govorimo o 20 kilometrov dolgi planoti, ki je s svojimi 600 do 700 metri majhne nadmorske višine odlična za pohajkovanje (najvišji je vrh Kozjak s 780 metri). Za hribolazce je Kozjak »šala mala«, na gorskem grebenu pa stoji pet planinskih objektov. Kozjak je poln zgodovinskih »utrinkov«; na njemu so zrasle številne kapelice, tu in tam pa se najde tudi kakšno zanimivo arheološko najdišče.

4.  Zmeraj bolj turistično obiskan Biblijski vrt najdemo na južnih obronkih Kozjaka, v naselju Kaštel Novi, tam med hribi in morjem, med gorskimi grebeni in nežno obalo Kaštelanskega zaliva. O Biblijskem vrtu, ki je mesto sožitja duhovnosti in narave, pa si lahko preberete več, če kliknite na našo izčrpno foto-zgodbo.

5. V Kaštel Štafiliću lahko najdemo legendarno oljko (olea europea), ki so jo domačini poimenovali Mastrinka. Stara je že več kot 1.500 let, prenesena je iz Grčije ali Italije, premer njenega debla je 6 metrov, visoka je 10 metrov, krošnja pa se razpira na 22-ih metrih. Plodove (in ostanke) te lokalne atrakcije turistični delavci spremenijo v »unikatne kaštelanske spominke«. Za spomenik narave je bila oljka Mastrinka razglašena leta 1990.

Med naravne znamenitosti Kaštel spada tudi hrast medunac (quercus pubescens willd), ki privlači s svojo lepoto in velikostjo, star pa je nekje med 700 in 900 leti. Njega najdemo v Kaštel Gomilici, pri cerkvici »sv.  Kuzme i Damjana«.

Omeniti moramo tudi velik park (35 tisoč kvadratnih metrov), ki je postavljen zraven (zapuščenega) hotela Palace v Kaštel Starom, to pa vpliva tudi na (slabo) urejenost parka. Sicer pa je ta park spomenik parkovne arhitekture, leta 1904 ga je odlično zasnoval dr. Petar Kamber.

5. Prireditev v Kaštelih je veliko (najbolj znana je Kaštelsko kulturno poletje), v veliki meri pa so vezane na tragično ljubezensko zgodbo dalmatinskega Romeo in Julije, na Miljenka in Dobrilo. Ta zgodba je tako lepa, da si zasluži našo dodatno pozornost v posebnem članku. Vsi tisti, ki imate radi (večerna) dogajanja, pa naj vas ponovno spomnimo, da imate blizu Split ali Trogir, ki vas lahko dodatno razvajata s svojim razkošnim kulturno-zabavnim programom.

Ob zaključku prispevka naj vas le še nežno opomnimo, da kar se gastronomije tiče, ne boste ostali lačni ali žejni. Ste namreč skorajda v samem srcu Dalmacije, torej bodite prepričani, da vas bodo znali kuharji razvajati z okusno in zdravo sredozemsko kuhinjo.

Omenimo pa tudi kaštelanska vina, ki večinoma izhajajo iz mogoče najbolj slavne avtohtone hrvaške trte »crljenaka kaštelanskega«, ki je »ata in mama«, ameriške trte zinfandel, ki danes raste v več kot 10 odstotkih vseh kalifornijskih vinogradov. Kot zanimivost zapišimo, da se je crljenak kaštelanski že v 15. stoletju izvažal po vsej Evropi (iz nje pa so pognale korenine vinske trte z naslednjimi imeni: primitivo, pribidrag, tribidrag, tibidragho).

Po napisanem je razvidno, da imamo v naseljih Kaštel Štafilić, Kaštel Novi, Kaštel Stari, Kaštel Lukšić, Kaštel Kambelovac, Kaštel Gomilica in Kaštel Sućurac opravka s »sedmimi turističnimi labodi«. Ali so ti beli ali pa so še črni, pa presodite sami in se odpravite v Kaštela.

Objavljeno

Sorodni članki

Potapljači v skafandrih

Otok Krapanj, otok spužv

Otok Krapanj ni navaden otok, to je spužvarski otok. To je hkrati najnižji in najmanjši naseljeni otok na Jadranu. Višina otoka ne presega 1,25 metra, velik, oz. majhen, pa je vsega 0,36 kvadratnega kilometra. Od trdnega kopna, Brodarice (blizu Šibenika), je oddaljen le nekaj minut vožnje s čolnom (»brodom«).

Otok Krapanj, otok spužv

Otok Krapanj ni navaden otok, to je spužvarski otok. To je hkrati najnižji in najmanjši naseljeni otok na Jadranu. Višina otoka ne presega 1,25 metra, velik, oz. majhen, pa je vsega 0,36...

Preberi več
Fažana, vrata Brionov

Fažana, čarobno malo mestece

Fažana je slikovito staro ribiško mestece na jugozahodni strani Istre. Fažana je svoje ime "Vasianum" dobila po antični tovarni amfor. Danes je Fažana med turisti znana predvsem kot najboljša izhodišča točka za prelep, »državniški« Narodni park Brioni.

Fažana, čarobno malo mestece

Fažana je slikovito staro ribiško mestece na jugozahodni strani Istre. Fažana je svoje ime "Vasianum" dobila po antični tovarni amfor. Danes je Fažana med turisti znana predvsem kot najboljša...

Preberi več
SP v obiranju oliv

Postira, mestece sardin

Postira je slikovito ribarsko mestece na otoku Braču. Ime Postira izhaja iz latinske beseda »pastura« (pašnik, travnik), zaradi plodne zemlje, ki jo najdemo v zaledju kraja; proti jugu se razprostira od 300 do 600 m široka in okoli 2 km dolga dolina.

Postira, mestece sardin

Postira je slikovito ribarsko mestece na otoku Braču. Ime Postira izhaja iz latinske beseda »pastura« (pašnik, travnik), zaradi plodne zemlje, ki jo najdemo v zaledju kraja; proti jugu se...

Preberi več