Compare Listings

Kakšne barve je krava: rjave ali vijolične?

ZOO na Braču

Živalski vrt z domačimi in avtohtonimi živalmi je lahko in tudi je odličen turistični izdelek. Sprašujem pa se, zakaj jih nimamo več. To je doživetje, čustvo in zgodba. To je turizem. Lep primer smo našli na otoku Braču. Piše naš hrvaški prijatelj, Goran Rihelj.

Kakšne barve je krava: rjave ali vijolične?

Če bi naredili raziskavo med hrvaškimi otroci, pa tudi v drugih državah, in jim zastavili to vprašanje, bi bili prav zanimivo videti odgovore in katera krava bi prevladala… Na žalost se mi zdi, da bi med odgovori prevladala vijolična. Otroci, ki so obiskali naravni park na Braču,  z vprašanjem, kake barve je krava, zagotovo ne bi imeli težav.

V sedanjem, modernem času, se ljudje vse bolj odtujujemo naravi, človeškemu kontaktu, neposredni komunikaciji in realnemu svetu, vse postaja digitalno, živimo v digitalnem svetu. Prav vračanje nazaj k naravi in doživetja brez tehnologije je eden od novih trendov v svetu turizma, kar pomeni doživetje pristnega izkustva. Zato je tudi samo bistvo turizma prav avtentičnost. In prav to je naša največja turistična moč v borbi proti globalizaciji, saj vse postaja isto, standardizirano. In ko je tako, izgubiš motiv za prihod in konkurenčno prednost.

Zaradi globalizacije in digitalizacije vse več ljudi prebiva v modernih mestih, prav moderni način življenja, kot tudi poslovanja, pa dovoljuje vse manj prostora, oziroma časa zase, za družino, za otroke. Prav zato veliko današnjih otrok še nikoli ni v živo videlo krave, kokoši, konja, goske,…ter ne vedo, kako le-te v resnici izgledajo. Percepcijo jim ustvarjajo risanke, marketing (Milka) in digitalni svet.

Če živite v Zagrebu, Splitu, Reki in drugih večjih mestih se vprašajte: Kdaj ste nazadnje videli kravo? Kdaj so vaši otroci videli domače živali? Vprašajte svojega otroka, kakšne barve je krava? Koliko jajc dnevno znese ena kokoš? Ali morda jajca nastajajo v trgovskih verigah? Glede na to se sprašujem, če je lahko „Živalski vrt“ domačih živali odličen turistični izdelek? Prepričan sem, da je lahko in tu je tudi konkreten primer.

V naravnem parku pri Sutivanu na otoku Braču otroci uživajo in spoznavajo živali.

Ko se je Stipo Jurić, dva kilometra od Sutivana na otoku Braču, pred 14 leti s soprogo Ano odločil otoški krš spremeniti v naravni park (privatni živalski vrt), je nameraval postaviti le nekaj hišk z vrtom, kjer bi lahko njegovi otroci videli živali, ki jih najpogosteje poznajo samo iz knjig ali televizijskih reklam in se prepričali, da krava ni vijolična in jajca ne nastajajo v trgovskem centru.

No, danes je tu, poleg športnih terenov, 20 in 50-metrske žičnice, tobogana, trampolina, gugalnic, lesenega dvorca in restavracije z domačo hrano, tudi bogat živalski vrt, in vse to na 16.000 m2 naravnega parka Sutivan. Za vse tuje turiste, ki pridejo na otok Brač, je to prava atrakcija. Najzanimivejši, zlasti za otroke, je živalski vrt, kjer skupaj prebivajo in živijo dolgorepi modri in beli pavi, zlati, srebrni in lovni fazani, goske, race, domače kokoši, tu so afriški noj, vietnamske svinje, divje svinje, krava, ovce, koze in muflon ter druge domače živali. Stipo Jurić pravi, da so dragulj parka oslički, stari od nekaj dni do nekaj let, ter konja Suzi in Bela, na katerih lahko jahate, okolico pa krasi sadno drevje, zelenje in cvetje.

Ljubezen in skrb za živalski ter rastlinski svet se čuti  na vsakem koraku tega naravnega parka. Obiskovalci s seboj zagotovo odnesejo občutja, ki jim bodo ostala v trajnem spominu, saj dopust ni samo morje in sonce, temveč tudi putka, ki išče zrno koruze in krava, ki se pase. Stipine posesti ne imenujejo zaman „raj na Braču za otroke“.

„Nekoč je neka osnovnošolska učiteljica pripeljala otroke in jih povedla med kokoši. Nek učenec jo je vprašal, koliko jajc znese kura dnevno. Rekla je deset, lahko pa tudi samo eno dnevno…Vidite, včasih se tudi nasmejimo“, mi pripoveduje Stipo.

Kura znese eno jajce na leto?

Da še odgovorim na vprašanje, koliko jajc dnevno znese kura – eno na dan, v povprečju 280 jajc na leto. Sedaj pa si zamislite, da v našem turizmu uporabimo domača jajca, in to ne iz velikih proizvodnih obratov, temveč iz lokalnih kmetij. Koliko jajc dnevno porabi en sam velik hotel, in koliko šele cele destinacija za potrebe turizma? Predstavljajte si, koliko jajc dnevno je to in koliko ljudi bi se lahko zaposlilo na stotinah kmetij, samo v proizvodnji ekoloških in organskih jajc? To je turizem, h kateremu moramo stremeti in potem se turizem tudi osmisli, ne pa živeti od rente namestitve in sonca ter morja.

In da ne omenjam, da imajo ekološki in organski izdelki na tržišču mnogo višjo ceno, kako gredo vsi trendi natanko v to smer in da obstaja po tem veliko povpraševanje, pa tudi da so kremšnite iz domačih jajc temno rumene barve in ne „bele“.  V trgovskih verigah samo poglejte cene organskih izdelkov, te so 30-40% višje, pri nekaterih izdelkih pa še mnogo bolj. In zanimivo, tržišče obstaja in se krepi iz leta v leto.

Naravni park Sutivan je postal izvrstna kvalitetna turistična vsebina v ponudbi otoka Brača, kjer lahko otroci živali vidijo in doživijo v pravem pomenu besede, ne pa jih samo gledajo. Imajo namreč možnost, da se lahko živali dotikajo, jih hranijo in negujejo. Ob vsem tem dobijo otroci še vse informacije, kako živali živijo, kaj jedo, kako se obnašajo,…

In tu se dogaja največja magija, prav ta neposreden kontakt in interakcija med otroci in živalmi sta neprecenljiva ter doživetje, ki ne utone v pozabo. „Ljubezen do pokojne soproge Ani me spodbuja, da nadaljujem to, kar sva skupaj začela in zaradi nje to tudi počnem in nikoli ne bom zapustil parka – za vse to živim…“, pravi Stipo Jurić.

Prav to se čuti na vsakem koraku, to ni komercialni park, vse je domače in začuti se ta osebna nota in skrb za celotni park. To ni posel, to je način življenja, govori barba Stipo.

Dodal je še, da so vse živali registrirane pri hrvaški živinorejski zvezi, tu je bila večkrat tudi veterinarska inšpekcija. „Neka inšpektorica je delovala zelo resno, bila je zelo redkobesedna, pa sem bil v skrbeh ali bo našla kako napako. Pogledala je tudi divje svinje, ki so pravkar povrgle mladiče in videla, kje so nameščeni, saj mladički zahtevajo posebno nego. Ničesar ni govorila, le v zapisnik je zapisala, da živali bivajo v izredno dobrih pogojih, nameščene so v stajo z vrtom in vse so umirjene, kar je znak, da jih negujejo z veliko pozornosti in ljubezni“, pove Stipo Jurić in doda, da je splošno znano, da, kjer imajo divje svinje mladiče, je najboljši dokaz, da so pogoji za življenje živali izvrstni.

Gostje za njegov naravni park zvedo preko interneta, v lokalni turistični skupnosti imajo njegov reklamni material in mnogi se ponovno vrnejo. „Moj marketing so zadovoljni obiskovalci. Tisti, ki vsa ta leta prihajajo, se vračajo vsako leto ter nas tako tudi oni priporočajo drugim, da nas obiščejo“ je povedal barba Stipo in čeprav ne šteje natančno vseh obiskovalcev, ocenjuje, da je ta brački raj obiskalo že preko 10.000 obiskovalcev.

Stipo Jurić in Goran Rihelj s sinom

Naravnega parka pri Sutivanu ni težko najti – iz smeri Supetra greste po glavni cesti skozi Sutivan in na dnu blagega  klanca vas bo smerokaz usmeril proti  parku. Če pa pridete iz smeri Milne, vas bodo dobro vidne smerne oznake dva km pred Sutivanom napotile do naravnega parka, od glavne ceste do parka je 500 m. In kaj se še “najde tam”? Marsikaj: ob že omenjenem živalskem vrtu lahko obiščete še botanični vrt, otroško igrišče (tudi trampolini), športna igrišča za velike in majhne, manjši vodni park z zlatimi ribicami, amfiteater (priročen za številne prireditve in dogodke) ter se osvežite v restavraciji.

Za konec pa še kratka anekdota.

Med pogovorom z barbo Stipom je prišel do mene moj sin David in se vključil v pogovor ter mi pravi: “ Ati, tam je še ena papiga, pridi in poglej ter me vleče, da mi pokaže še eno papigo, ki jo je našel. Veš, ati, rdeča papiga je, pridi in poglej. “  Še po letu dni se sin spominja živali z Brača. Zgodba, ki je že stokrat povedana, zgodba, ki se ne pozabi, zgodba, ki se širi in zgodba, ki ostane v spominu za „celo“ življenje. Hvaležen sem, da mi je barba Stipo omogočil nepozabne spomine z dopusta.

Da, “živalski” vrt z domačimi in avtohtonimi živalmi je lahko in tudi je odličen turistični izdelek. Sprašujem pa se, zakaj jih nimamo več. To je doživetje, čustvo in zgodba. To je turizem.

Tekst in fotografije: Goran Rihelj, www.hrturizam.hr, turistički news portal.

Sorodni članki

Neverjetni razgledi

Biokovo … ko ti zastane dih

Biokovo je dolga gorska veriga Dinaridov, ki se zelo strmo vzpenja nad celotno Makarsko riviero. V srcu Biokova se skriva drugi najvišji hrvaški vrh, Sveti Jure. Ker pa je po gorovju, ki je od leta 1981 tudi hrvaški naravni park, speljana celo asfaltirana cesta, se na prekrasno Biokovo odpravijo na izlet premnogi turisti.

Biokovo … ko ti zastane dih

Biokovo je dolga gorska veriga Dinaridov, ki se zelo strmo vzpenja nad celotno Makarsko riviero. V srcu Biokova se skriva drugi najvišji hrvaški vrh, Sveti Jure. Ker pa je po gorovju, ki je od leta...

Preberi več
Different Split, drugačen Split

Split, temna stran mesta

Vsako mesto ima svoje čare, znamenitosti, lepote in zgodbe, s katerimi se kiti in postavlja. Obstajajo pa tudi zamolčane, skrite, manj znane, take, na katere ne moreš biti najbolj ponosen in jih ne nosiš na pladnju. A prav te so mnogokrat najbolj zanimive in privlačne. Tudi Split, veličastno in čudovito mesto, ni izjema.

Split, temna stran mesta

Vsako mesto ima svoje čare, znamenitosti, lepote in zgodbe, s katerimi se kiti in postavlja. Obstajajo pa tudi zamolčane, skrite, manj znane, take, na katere ne moreš biti najbolj ponosen in jih...

Preberi več