Compare Listings

Intervju: Rujana Lukač

»Glasen smeh in uživanje v trenutku«

Rada imam Dalmacijo in Istro. To sta moja favorita, zaradi kraja in njihove zgodbe ter zaradi tamkajšnjega vonja, ki se čuti v zraku. Najbolje je sesti v avto in se voziti, zaviti s poti, naleteti na neko etno posest, popiti kozarec domačega vina, pojesti kos sira, pršuta ali slanih inčunov.

Intervju: Rujana Lukač
  1. Rujana, poznamo vas po delu za HomeExchange, pred tem ste delali kot novinarka. Dealte sedaj samo za HomeExchange ali še kaj drugega? Kakšne so razlike med novinarskim delom in delom v turizmu?

Pred tem sem delala kot producentka na Novi TV, v informativnem programu, zatem pa za magazin Preverjeno. Iz sveta medijev sem odločila iti, ko sem spoznala, da lahko svoje talente in kreativnost mnogo bolje izkoristim, živim in imam čas za potovanja, kar se je na TV težko zgodilo. Zame so potovanja največji izvir znanja, saj iz njih največ pridobimo. Potovanja so me naučila marsičesa, zlasti tista daljša. Najbolj sem hvaležna za potovanje v Afriko, kamor sem šla še kot študentka, to mi je bila prava šola za življenje.

Pred 10 leti, ko sem prvič slišala  za HomeExchange kot koncept zamenjave in počitnic, sem pomislila, da prav to na Hrvaškem potrebujemo. Vsak dan znova razlagam, zakaj je super, da nekomu daste svoje stanovanje ali hišo v izmenjavo in si zagotovite brezplačno namestitev širom sveta. Vsakokrat, ko me kdo pokliče in se mi zahvali za včlanitev in da je odpeljal družino na počitnice tja, kamor si nikoli ni mislil, da je mogoče, je moje srce veliko in motivacija za nove člane še večja. Sedaj v svojem delu uživam in upam, da bo vse več in več ljudi spoznalo možnosti tovrstnega dopustovanja. Trudim se ne glede na mentaliteto, ki pravi, da niti pod razno ne bi dali svojega stanovanja tujcu, z zgodbami in izkušnjami se trudim premagati predsodke. To mi predstavlja velik izziv, tako na Hrvaškem, kot v državah regije.

  1. Kakšna pa je Rujana v privatnem življenju, ko ne dela, ko ni v službi? Kaj imate radi? Imate kakšne konjičke, majhne stvari, ki vas osrečujejo? In če ste malo kritični, česa nimate radi? In česa, na splošno, ne marate pri drugih ljudeh?

Ko nisem v službi, razmišljam, katera bo moja naslednja destinacija. Pošiljam povpraševanja za zamenjavo, komuniciram z zanimivimi ljudmi, s prijatelji, z družino. Najraje imam trenutek, ko mi po elektronski pošti prispe e-vozovnica, potrdilo povratne karte z neke destinacije. Ni mi všeč, ko kdo nima posluha za nove ideje, nove trende in ki kritizira obstoječe. Ne maram negativnosti, »kaj pa če« in »jaz ne bom tako«…  Učim se sprejemati take ljudi, to je velik izziv. Najraje sem v družbi popotnikov, tistih, ki bodo vedno zamenjali drago torbico s tednom potovanja in ki razumejo, kaj pomeni oditi na pot. Rada imam mlade, inovativne ljudi, ki vplivajo na družbo s svojo pametjo in dokazujejo, kako kakovosten, pameten in sposoben narod smo. Imamo ogromno genijev, katere puščamo, da odhajajo; škoda, čeprav jih popolnoma razumem.

  1. Na našem portalu, www.pag.si, pripovedujemo zgodbe o turizmu, tako bomo tudi vašo… Za začetek vas prosim, da nam poveste, kaj je za vas dober turizem? V čem na potovanju najbolj uživate? In v čem, ko ste »doma«, na svojem Jadranu?

Dober turizem je turizem z zgodbami in doživetji. Sama se želim vrniti domov z zgodbo, resnično in zanimivo. Manjka nam dobrih zgodb, a toliko vsega imamo za povedati in prodati. Ljubeznivost mi je na potovanju zelo pomembna. Namestitev ni nujno, da je za petico, vendar pa jo mora imeti gostoljubnost. Kapo snemam pred Tajci. Tam sem bila popolnoma brez skrbi in nikoli nisem imela občutka, daje kdo neljubezniv, še več, obnašajo se, kot da si prav ti edini turist. Nedavno tega sem bila na Šri Lanki, ta država bo čez nekaj let na vrhu, in to prav zaradi ljubeznivosti ter tega, da ti ponudijo vse. Želiš ta izlet, mora tega, sto in ena kombinacija, samo, da boste zadovoljni. Na Hrvaškem se vedno mučim, ko želim malo zaiti s poti, ker vse postane zapleteno: ali sem odvisna od gneče na cesti ali voznega reda ladje, pogosto sem v stresu, ko planiram potovanja v lastni državi.

Na Hrvaškem, ko sem na morju, imam nekaj drugih prednosti. Varno je, čisto, sproščeno in veš, kakšno presenečenje te lahko pričaka na destinaciji, zato je manj skrbi. Sem blizu doma, ni dolgega poleta, niti časovnega preskoka od točke A do točke B in lepo je uživati v lastni nepremičnini, čeprav ne celo leto. Svet mi je preveč zanimiv, da bi dopustovala izključno doma.

  1. Vem, da ste prepotovali že vsaj pol sveta. Zato ne bo odveč vprašanje, kje ste se kot turistka zares počutili prijetno. In zakaj? Morda še katera negativna izkušnja, kje ste jo doživeli in zakaj?

Na Tajskem sam se počutila odlično. In to glede ljudi, krajev, plaže, hrane, absolutno vsega. Nikoli se nisem tam počutila prevarano ali ogroženo. Najprej sem bila na HomeExchangeu na otoku Koh Samui, to je bil Penthouse od nekega poslovneža, ki je imel znotraj predela s 5 zvezdicami svoje stanovanje in ki je dal oglas za zamenjavo. Udobje in luksuz je bilo vrhunsko, prav tako kot odnos osebja. Po otoku smo se prevažali z motorjem, transport in vse do otoka je bilo ne samo dobro organizirano, temveč brez napake. Resnično vedo, kako se lahko počutiš brezskrbno.

Lepo mi je bilo tudi na Maldivih, tam sem bila petkrat. Tako breskrbnost težko doživiš še kje. Vse, na kar morate misliti, je številka sobe in kaj boste jedli ali pili kasneje, medtem ko poležavate pod palmo, s koktejlom v roki. Nepozabno.

Imam tudi negativne izkušnje, od dvodnevnega čakanja na letališču v zelo kaotični situaciji, pa tudi enega spomina iz Afrike. Kot  študentka sem bila v Afriki, v Tanzaniji, na konferenci za mir v svetu. Že prvi dan, ko smo prispeli, smo se želeli sprehoditi do mesta. Neučakano razmišljanje nekaj nas mladih. Zelo hitro se je zmračilo, nič se ni videlo, nismo vedeli, kje smo, niti kako priti domov. Takrat ni bilo mobitelov, redko je bil celo kak telefon na voljo. Problem je bil, ker smo kot belci resnično izstopali iz množice, znašli smo se sredi kupa domačinov, ki so nam s pogledali dali vedeti, da smo jim zelo zanimivi. Po dveh, treh urah tavanja smo sedli v nek avtobus in nekako prispeli do mesta, kjer smo bili nameščeni, srečni, da smo na varnem. V Afriki nimate kaj početi zunaj, ko pade noč, to pa je že okrog 18. ure. To mi je bila življenjska šola.

  1. Zaradi sedanjega, pa tudi preteklega dela, dobro poznate svojo državo, Hrvaško. Povejte, kakšni ljudje so Hrvati? In kaj bi rekli, so velike razlike med njimi, na primer Slavonci in Dalmatinci? Morda med Zagrebčani in Splitčani?

Hrvati radi jamrajo, mlajše generacije vedno bolj, kar je do neke mere glede na okoliščine tudi razumljivo. Žalostno mi je gledati mlade družine, ki se finančno mučijo, žalostno mi je gledati upokojence, ki nimajo za gledališče, pa tudi tiste, ki odhajajo v tujino, da bi uspeli prihraniti nekaj sto evrov, da ne bodo v minusu in pripeljejo še družine, da jim pazijo otroke, saj si varstva ne morejo privoščiti. So pa tudi svetli primeri.

Razlike obstajajo, Slavonci so mi najljubši, najprisrčnejši, pravih vrednot. Po poreklu sem južne kombinacije, simpatičen mi je južnjaški temperament, ki se lahko zelo hitro opazi v komunikaciji, gestah in obnašanju. Sem purgerka, rojena v Zagrebu, živim v centru mesta in živim s tem starim mestom. Težko bi se videla izven mesta, Zagreb je za življenje prekrasno mesto, če živite njegovo zgodovino. Razumeli me bodo tisti, ki se gibljejo in živijo v centru.

  1. Na www.pag.si zaenkrat največ objavljamo tekste o hrvaškem (morskem) turizmu. Zdi se mi, da imate tudi vi zelo radi (hrvaško) morje?

Hrvaško morje je eno od najlepših, kar sem jih videla. Ker je čisto, varno in ima tako barvo, ki je enkratna na celem svetu. Ko pogledaš v vodo na primer s trajekta na Hvaru, vidiš ježke, težko, da bila kje na oceanu taka čistost. Všeč mi je, da vse bolj in bolj negujemo tradicijo in poskušamo govoriti o zgodbah iz starejših generacij in jih prenesti v javnost, na mlade. Najbolj pa so mi všeč stare konobe, stare hiše, renovirane, ostala pa je »duša«, tako kot glasba.

No, lahko smo še boljši. Tisoče let je dolga tradicija, ki jih lahko spremenimo v zgodbe od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Smo na dobri poti, da dosežemo vse turiste sveta, da se nam zaradi teh zgodb ponovno vrnejo, sami ali kdo od njihove družine in prijateljev.

Istra me vedno prevzame s storitvami in kvaliteto, zato lahko ji samo snamem klobuk v priznanje. Cres me je pred kratkim navdušil s tem, kako je pravzaprav svetu neznan in ima velik potencial. Vis bo postal novi Hvar in to zelo hitro. Sedaj je čas za nakup kake nepremičnine tam, ha ha ha.

Na Pagu sem imela apartman in dobro vem, kaj Pag ponuja, pa tudi to, da je treba delati na drugačni podobi Paga, ne samo kot destinaciji za nočno življenje. Ta otok zagotovo potrebuje novo blagovno znamko. In več kot katerikoli drugi hrvaški otok ima za to tudi možnosti. Od soli, sira, jagnjetine, kampiranja, pa saj sami poznate njegove posebnosti.

  1. Vaši spomini na morje so verjetno zelo pozitivni, če se ne motim, ste bili že kot otrok veliko na morju, saj sta imela starša vikendico na Hvaru? Če je ta podatek točen, bi vas prosil, da poveste, kaj vam je na Hvaru najbolj všeč? Kaj je pod nujno treba obiskati in katero konobo priporočate?

Da, imela sem hišo na Hvaru, v Starem Gradu, v starem jedru. Preteklo leto sem jo prodala tujcem. Ko smo kupili hišo, je imela samo zidove in streho, vse ostalo smo renovirali, vendar v skladu z dušo hiše, kajti to ni bila običajna kamnita hiša. Naša hiša je imela starost, zgodbo, kamnite zidove, vse tisto, kar kamnita hiša ima na takem mestu, kjer so bili že stari Grki in drugi za njimi… Letovanje na takem mestu ima posebno vrednost, ker mesto govori svojo zgodbo, ker so ljudje drugačni, ker to ni Hvar s tisoči gostov, tukaj kot da se je čas ustavil. Zraven naše hiše so se ljudje ustavljali in slikali, trkali na vrata, misleč, da je možno kaj pojesti, da je to konoba z modrimi škarjami.

To isto hišo sem preko portala HomeExchange.com zamenjala več kot petnajstkrat. Bila sem po Evropi, Aziji, Ameriki in tam sem bila brezplačno, vključno z vikendom v Penthousu v San Franciscu v centru mesta. Neverjetno, kaj vse je možno, ko se odprete novim trendom.

Še ena od atrakcij na Hvaru je Starogradsko polje. UNESCO ga je priznal in zaščitil. Ko se po polju sprehajate,  se boste počutili posebno, začutili boste spoštovanje do vseh teh posesti in ljudi, ki imajo tam olivne vrtove, vinograde, sadje in zelenjavo, hodite skozi zgodovino, občutite jo na vsakem koraku. Jesti grozdje s polja je enkratno doživetje ali pa smokvo, nepozabno.

Na Hvaru je polno konob, meni pa je najslajše poklicati Humac in rezervirati teletino izpod peke. Na takem mestu, od koder se širi pogled na otoke, čas kot da stoji. Poseben dogodek in kdorkoli je bil tam, se tega spominja celo življenje. Večino svojih gostov sem poslala tja in vsi so bili navdušeni, nad doživetjem in zgodbo, voljo in ljubeznijo lastnika, da pokaže tisto avtentično.

  1. Kateri kraji na hrvaškem morju so vam najbližji, najbolj simpatični? Morda nasvet tudi za kak manjši kraj, ki (Slovencem) ni tako poznan?

Rada imam Dalmacijo in Istro. To so moji favoriti, zaradi kraja in njihove zgodbe ter zaradi tamkajšnjega vonja, ki se čuti v zraku.  Najbolje je sesti v avto in se voziti, zaviti s poti, naleteti na neko etno posest, popiti kozarec domačega vina, pojesti kos sira, pršuta ali slanih inčunov. Istra je tega polna, vsa čast jim.

Težko mi je izpostaviti neko mesto, in da pri tem ne delam reklame, prav zares.

  1. Hrvaški turizem zadnja leta drvi s polno hitrostjo… Zdi se, da želi ujeti vse priložnosti, ki jih je morda v desetletjih malo slabšega dela spregledal (resnici na ljubo je potrebno poudariti, da ste bili veliko let v vojni, da to niso bili ravno dobri časi za vlaganje v turizem)… Sedaj se vlaga s polno paro….povsod, v Istri, v južni Dalmaciji, na otokih.

Hrvaški turizem je danes seveda drugačen, boljši, kreativnejši. Veliko dela nas še čaka pri celoletnem turizmu, vseh 12 mesecev, ne le poletnih. Ponudimo lahko marsikaj, ne samo v Dubrovniku ali Opatiji, ki delata na celoletni ponudbi. Od festivala čokolade naprej. Mislim, da se na tem lahko in mora graditi, Hrvaška 365 dni kot ponudba turistom. Slavonija ima ogromne možnosti, ljudi se tam trudijo, so pridni, lepote kraja ter zgodovina so še kako zanimive, tudi tam imamo marsikaj za ponuditi. Zelo rada bi videla visoke številke tudi z vzhoda Hrvaške. Fokus na kontinentalni turizem.

  1. Ste strokovnjakinja za turizem. Povejte, katere so največje prednosti hrvaškega (priobalnega, morskega) turizma? Kje se odpirajo največje možnosti za prihodnost, za hiter razvoj?

Neprestano ponavljam, da turist danes išče avtentične izkušnje, doživljaje in zgodbe.  Klasični aranžma nočitve in obiskov znamenitosti več ne zadošča, gost se ne bo več vrnil. Hrvaška to zmore in to vseh 12 mesecev. To bi lahko bila tema za cel poseben članek, pa o tem ne bi sedaj govorila, ker bi bilo predolgo.

  1. Verjetno se v vas skriva še kak delček novinarja, človeka, ki vidi napake, ki se dogajajo v družbi, v sami državi. Bi lahko povedali, kje dela Hrvaška velike napake, seveda v turistični panogi?

 Seveda vidimo napake, pravzaprav ne napake, temveč prilike, ki jih zamujamo. Priložnost, da se nam turist vrne. Na vsem Jadranu nimamo mesta in lokacije za bogate turiste, ki bi tu pustili denar, saj ga nimajo kje potrošiti, manjka nam dodatna ponudba. Pogrešam zanimive aranžmaje, tako za mlade kot tudi za družine. Hotel z bazenom ni edino, kar bi lahko družinam ponudili med počitnicami. Ko greste iz hotela, je še sladoled, slaščičarne, kokice in kikiriki s stojnice in redkokdaj še kaj več od tega.

Kave in pekarne so, svojo ponudbo pa moramo razširiti še za okuse različnih generacij, pa tudi podaljšati odpiralne čase restavracij tudi izven sezone. Vsa čast Opatiji, tam imam sedaj apartma, kajti tudi, ko pridete pozimi v Opatijo, imate tam ponudbo. Ne moremo živeti samo od poletnih mesecev, vse priznanje izjemam in tistim malim najemodajalcem, ki se trudijo zadržati goste. K njim se gosti tudi največ vračajo, predvsem v Dalmaciji, kamor hodi neka družina že 25 let zaporedoma, k istim ljudem.

12. Pustimo sedaj še najvišje politike ter njihove odločitve, državo ob strani. Povejte, kako si lahko posameznik, recimo lastnik apartmaja ali hiše na Jadranu najlažje pomaga, s tem pa tudi hrvaškemu turizmu in družbi? Kaj naj počne? In česa nikakor ne sme?!

Bolj moramo pomagati drug drugemu. Avstrijci so nam lahko za zgled. Ko je pri njih polno, priporočijo soseda, tega ali onega, brez ljubosumja, z namenom, da vas namestijo, saj boste morda tudi vi prišli prav k njemu na večerjo, sladico ali nek tematski večer. Oni delijo nasvete, informacije, priporočajo kje piti, jesti, saj želijo generalno pomagati, da lokalna skupnost živi. Do tega pa se pride skupaj, ko se združijo najemodajalci, in ne obratno.

Za vsakega turista se je potrebno potruditi, mu dati nekaj več, vedno nastaviti čokoladico, zelišče na blazino ali pa stekleničko žganja kot dobrodošlico. Navdušiti jih moramo že na samem začetku, ne pa kasneje popravljati napake. Starši se ukvarjajo z dnevnim najemom v Zagrebu in imamo visoke ocene, skoraj same desetice, ker se trudimo, dajemo nekaj več in ne mislimo, da bomo zaradi enega paketka čokolade propadli.

Sama na primer vedno znorim, ko pridem v neko namestitev, pa ni na primer mila za roke, gela za tuširanje ali detergenta za posodo. O soli in sladkorju da niti ne govorim. To mora biti vse tam, da se z opremljenostjo ne obremenjujem neposredno pred prihodom v apartma. Vsakemu gostu se je potrebno zahvaliti, da je izbral vas in vašo namestitev in ga povabiti, naj spet pride, mu voščiti za praznike in ga povabiti na »first minute« ponudbo, ki jo lahko izkoristi ponovno pri vas. Danes obstajajo že odlični programi vodenja evidence gostov, ki z enim klikom vse uredijo za vas. Treba se je modernizirati tudi v tem pogledu, možnosti so številne.

  1. Sam sem vsako leto vsaj mesec dni pri vas na morju. Uživam. Ampak vedno znova se čudim, kako počasi se nekaj počne… Zdi se, da ob številnih nočitvah Hrvaška dobiva velike denarje, a včasih, vsaj meni se zdi tako, vse prepočasi ta denar na nek način »vrača nazaj«, v turizem, v samo infrastrukturo.

Infrastrukturna vlaganja so dolgotrajen proces in tudi nas to moti, verjemite, tako administracija kot postopki. Tudi mi si želimo, da bi se stvari hitreje premikale, toda potrebno je potrpljenje. Potrebno je zamenjati odnos tudi v glavi, ne le v infrastrukturi.

Treba se je odpreti novim trendom in uporabiti to, kar je v tujini uspešno, v tem ne vidim težave. Novega kadra mladih, inovativnih ljudi, ki si želijo Hrvaško aktivno 365, je veliko in potrebno je verjeti v njihov potencial in tudi izkušnje.

  1. Rujana, vem, da sem vas utrudil s težkimi vprašanji. Sedaj pa, za sam konec še nekaj lažjega… Kako bi bil videti vaš idealen dan?

Idealen dan je sončen dan, 24 stopinj Celzija, s pogledom na mesto v dobri družbi, s kavo ali kozarcem vina pred seboj. Glasen smeh in uživanje v trenutku. Podpišem, vedno.

Sorodni članki

Dobitnica visoke državne nagrade

Marjeta Trkman Kravar: Odpeljala vas bom v skrite kotičke

Marjeta Trkman Kravar je Slovenka, ki jo je ljubezen odpeljala na Hrvaško. 25 let je živela v Istri, sedaj je že nekaj dolgih let turistična vodnica v Zagrebu. Je odlična poznavalka (hrvaškega) turizma in torej odlična sogovornica in »naraven izbor« za intervju na slovenskem turističnem portalu www.pag.si.

Marjeta Trkman Kravar: Odpeljala vas...

Marjeta Trkman Kravar je Slovenka, ki jo je ljubezen odpeljala na Hrvaško. 25 let je živela v Istri, sedaj je že nekaj dolgih let turistična vodnica v Zagrebu. Je odlična poznavalka (hrvaškega)...

Preberi več
Šef Different Split-a

Dasen Petrić, vodnik po drugačnem Splitu

Dasen Petrić, petintridesetletnik, ki ga v Splitu poznajo tudi kot voditelja kvizov, se vse bolj uveljavlja kot priljubljen turistični vodič z neobičajnimi mestnimi ogledi (Different Split), ki privabljajo množice. Kaj ga dela drugačnega od drugih vam razkrivamo v intervjuju.

Dasen Petrić, vodnik po drugačnem...

Dasen Petrić, petintridesetletnik, ki ga v Splitu poznajo tudi kot voditelja kvizov, se vse bolj uveljavlja kot priljubljen turistični vodič z neobičajnimi mestnimi ogledi (Different Split), ki...

Preberi več
»Privlačijo me neznani kraji«

Sabina Remar: Rada imam aktivne počitnice

Sabina Remar v intervjuju za www.pag.si: »Moja duša je popotniška duša, že od nekdaj. Sem presrečna, da moja služba sovpada s potovanji po celem svetu. Moje idealne počitnice so nekakšen miks lenarjenja in bolj aktivnega odkrivanja vsega novega. Ne predstavljam si, da bi morala 14 dni samo poležavati na soncu.«

Sabina Remar: Rada imam aktivne...

Sabina Remar v intervjuju za www.pag.si: »Moja duša je popotniška duša, že od nekdaj. Sem presrečna, da moja služba sovpada s potovanji po celem svetu. Moje idealne počitnice so nekakšen...

Preberi več