Hrvaška obzidana mesta

Verjetno je Dubrovniško obzidje največja hrvaška znamenitost. So pa še druga hrvaška mesta, ki imajo svoje trdnjave in obzidja vsaj tako masivna in lepa kot Dubrovnik. V dolgi in burni zgodovini so mesta namreč morala imeti utrdbe, da so se lahko branila pred sovražniki. Oglejmo si jih nekaj.

Dubrovnik, foto HTZ in Ivo Pervan

STON: mesto Ston je od Dubrovnika oddaljeno 60 km. Stoletja nazaj je bil Dubrovnik (nekoč imenovan Republika Ragusa) obmorska mestna država, ki je vladal Stonu in njegovi sestrski vasici Mali Ston. Naselje je imelo velik strateški pomen, saj so bile tam soline in rudniki soli, ki so ogromno pripomogli k Dubrovniškemu bogastvu. Ker je predstavljala v tistih časih sol  ogromno vrednost, se je Dubrovnik neprestano spopadal s številnimi poskusi osvajalcev, ki so želeli zavzeti Ston. Tako so v 15. st. zgradili ogromne obrambne zidove.

Mesto so močno utrdili s petimi utrdbami, 30 kvadratnimi in 10 okroglimi stolpi vzdolž 7 km dolgega obzidja, z bivalnimi prostori na vogalih. V tistih časih je imelo celotno mesto znotraj obzidja le šest ulic: dvoje vrat sta bila edina vhoda. Celoten kompleks povezuje tri trdnjave, od katerih je ena zgrajena na hribu nad mestom.

Čeprav so bili deli obzidja delno porušeni v času Avstro-Ogrske oblasti v 19. st. (gradbeni material so uporabili za gradnjo drugih javnih zgradb), večina obzidja še danes stoji. Nekdaj imenovan »Veliki Evropski zid« je prestal tudi uničujoč potres  leta 1996. Po nekaj letih obnove so ga za turiste ponovno odprli v letu 2009.

Ston, foto HTZ in Zoran Jelaća

MOTOVUN: Mestece Motovun leži v samem centru Istre. Nastalo je v srednjem veku in je zgrajeno na 277 m visokem hribu. Če se želite nanj povzpeti peš, boste po 1052 stopnicah hodili po najdaljšem istrskem stopnišču. Motovun je bilo v srednjem veku pomembno vojaško oporišče. Zaradi njegovega obzidja mesta ni bilo moč preprosto osvojiti. Med vzponom boste uživali v izjemnem pogledu na pokrajino, zelena polja in bližnji Motovunski gozd.

Najstarejši deli obzidja so iz 11. in 12. st. Glavni branik je dograjen stoletje kasneje, v začetku 15. st. pa zraste Motuvun v gotsko trdnjavo.  Večino takratnega obdobja so mu vladali Benečani, ki so v utrditev mesta vložili celo premoženje. Kasneje pa so del zidu vseeno odstranili zaradi mirovnega sporazuma med Benetkami in Avstrijo. Danes je obzidje sprehajališče, kjer lahko uživamo v pogledu na prelepo okoliško pokrajino. Celotno mesto je povezano s sistemom zunanjih in notranjih utrdb, obzidje pa predstavlja enega največjih dosežkov beneške kolonialne arhitekture, z vplivom romanskega, renesančnega in gotskega stila.

Motovun, foto HTZ in Dejan Hren

KRK: Drugi največji in najbolj poseljen hrvaški otok, Krk, je naseljen že od mlajše kamene dobe. Obzidje okrog mesta so zgradili Benečani med 12. in 15. st. Iz tega časa sta tudi veliki stolp in glavna mestna vrata. Zgodovinski viri pogosto omenjajo obzidje, saj ga je beneška vlada stalno dograjevala in utrjevala. Arheološka dognanja so pokazala, da je imelo mesto še vsaj sedem drugih stolpov. In ne samo to, odkrili so tudi, da so že prejšnji prebivalci otoka, Rimljani, zgradili tu svoje obzidje že okrog 1. st. pr. n. št.

Krk, foto HTZ in Ivo Bioćina

GROŽNJAN: Grožnjan je skriti biser Istre. V zgodovinskih zapisih se prvič omenja leta 1102, varno zasidran na hribčku nad dolino reke Mirne. Deli obzidja, ki stojijo danes, so bili večinoma zgrajeni v 14. st., med 1360 in 1367. Poveljnik Umaga, Pietro Dolfin,  je svoj sedež prestavil v Grožnjan in utrdil mestno obrambo. Zidove so ponovno prenovili v sklopu varnostnih ukrepov pred morebitnimi otomanskimi napadi l. 1446. Če se povzpnete na obzidje, lahko vidite celo Jadransko morje. Mesto se je razvilo na ostankih predzgodovinskih naselbin, ki so jih Rimljani kasneje uporabili za gradnjo svoje trdnjave. Turisti si lahko ogledajo 4 rimske nagrobnike v mestni Beneški loži, ki je služila kot zbirališče plemičev in so jo zgradili l. 1557. Druge zgodovinske znamenitosti so še cerkev Sv. Vida (katerega oltar je darilo papeža Pija VII, ki je zatrjeval, da ima posebne moči) in z zidaki lepo okrašena Grožnjanska kapela.

Mesto danes slovi kot »mesto umetnikov« s kar 64 galerijami. Znano je po slikarski koloniji, kamor prispejo slikarji in kiparji, da bi renovirali zapuščene hiše in jih spremenili v umetniška dela. Hiše stojijo blizu ena drugi, mesto pa ima še vedno srednjeveški pridih: najnovejša zgradba je stara 275 let! V dolgi in razgibani zgodovini je mesto večkrat menjalo vladarja in je bilo v posesti številnih beneških plemiških družin.

Grožnjan, foto HTZ in Dejan Hren

KORČULA: Korčula je mesto na otoku z istim imenom. Najprej so tok naselili Grki, kasneje Iliri in nazadnje Hrvati v 9. st. Od 14. st. je mesto obdano z debelimi mestnimi zidovi. Mesto ima oblikovno zasnovo ribjih kosti: ozke uličice se odcepljajo iz glavne hrbtenične ulice, kar spominja na ribje okostje.

Tako obliko so uporabili, da so zmanjšali vpliv vročega sonca in močnih vetrov. Danes je celotno zgodovinsko jedro, Staro mesto, obdano z ovalno oblikovanim obzidjem, ki ščiti mesto pred napadi z morja in kopnega. Nekoč je imelo 15 stolpov, ostala sta le še 2, Balbi in Capello (oba iz 15. st.). V utrjeno staro mesto vodita le dva vhoda: t.i. Kopna vrata iz 1650. leta pod štirikotnim stolpom Revelin, in Morska vrata, ki vodijo iz mestnega pristanišča.

Kot lahko vidite, je na Hrvaškem še več drugih mest z impresivnimi obzidji, ne le Dubrovniškim. Svoj vojaški namen so izgubila že več stoletij nazaj, sedaj pa so spomenik nekega drugega, že davno minulega časa.

Korčula, foto TZ