Compare Listings

Gospa Loretska bdi nad Primoštenom

Črna Marija privablja turiste

Gospa Loretska, ki stoji na hribu Gaj v neposredni bližini dalmatinskega mesteca Primošten, je (tudi kot odlično razgledišče) pravi magnet za turiste. Na tisoče ljudi, pa ne le verniki, vsako leto obišče Primošten prav zaradi tega zmeraj bolj znanega, sedemnajst metrov visokega, versko-turističnega spomenika »črne Marije«.

Gospa Loretska bdi nad Primoštenom

No, v bistvu je spomenik s postavkom vred visok točno 17 metrov in 30 centimetrov, kar je točno desetina hriba Gaj, ki se dviga nasproti Primoštena. To zagotovo ni največji spomenik, ki je posvečen Mariji. Baje trenutno največji Marijin spomenik stoji v južnoameriški Venezueli, 11 kilometrov jugozahodno od mesteca Trujillo, tam so postavili kip device Marije, ki je visok kar 46,72 metra. V Evropi sta zelo visoka dva kipa »svete Marije«. Prvi kip krasi bolgarsko mesto Haskovo, tam kip v višino meri 31 metrov, zgradili so ga leta 2003. Drugi, nekoliko višji s 33-mi metri, pa je na ogled v mestecu Mirabel francoskega departmaja Ain.

Primoštenska Gospa Loretska je mnogo skromnejša, manjša in nižja, toda kljub temu privablja trume (verskih) turistov, ki potujejo v Primošten ali pa mimo njega. Spomenik so svečano odprli leta 2017, za praznik črne »Gospe od Loreta«, 10. maja, takrat pa Primošten praznuje tudi svoj občinski dan.

Sveta Marija je zaščitnica mesta Primošten, njen črni obraz pa simbolizira skromnost, je povedal Stipe Petrina, župan občine Primošten, ki je tudi »glavni krivec« za postavljeno znamenitost. Pred samim odprtjem je dolgoletni župan Primoštena povedal: »Na bližnjem hribu Gaj je bil že od leta 1972 predviden za postavitev kip, odločili pa smo se, da bo kip posvetilo Mariji božji, saj je ta naša nebeška zaščitnica že dolga stoletja«.

Sedemnajst metrov in nekaj dlani visok spomenik (podstavek je visok 5 metrov, sam »lik Marije« pa 12 metrov in 30 centimetrov) je izdelal akademski kipar Milun Garčević ob izdatni pomoči arhitekta Arona Varge.  Spomenik oz. Marija gleda proti samemu Primoštenu, kip pa, tako meni avtor, spominja na visok svetilnik, ki asociira na nekaj vzvišenega, univerzalnega, božjega. Umetnik je črno Marijo »oblekel v Sonce in Mesec«, ta je v trenutku postala »angel varuh vseh Primoštencev«.

Kolosalni kip črne Marije je betonski, težak je kar 45 ton, prekrit pa je z zlato-srebrnim mozaikom (pa tudi obarvanim steklom in ogledalci), kar je bil za mnoge kritike najbolj očiten primer »kiča v umetnosti«. Župan se je na številne grobe kritike kipa odzval z naslednjimi besedami: »Nekomu je Gospa všeč, nekomu ne. Mislim, da je veliki večini ljudem všeč, ni pa  pomembno to, kaj bodo rekli umetniki in zgodovinarji. Naš namen ni bil, da gradimo umetniško delo, ampak da naredimo kip Gospe Loretske. Konec zgodbe. Kar je, je.«

Hrvaški medijski velikan Jutranji poroča, da se je o kiču in spomeniku izjasnil sam avtor kipa Garčević, ki je dejal, da »je bistvo v ideji, da bo na kipu minimum materiala in da bo vendarle izžareval maksimum doživetja ter spoznanja«. Toda ne glede na velike očitke umetnostnih zgodovinarjev je sedaj že več kot očitno, da je Gospa Loretska postala pravi dalmatinski turistični hit, kar tudi nas na www.pag.si zavezuje, da to veliko (in predvsem visoko) primoštensko znamenitost uvrstimo v našo kategorijo Biseri Jadrana.

V sami notranjosti je betonski kip Gospe Loretske votel. Spodaj, v stojni višini, je v visokem kipu zgrajena mini kapelica (vhodna lesena vrata), obiskovalci pa radi skozi reže, ob izrekanju molitev in priprošenj, tja mečejo denar (predvsem kovance), da bi se ponižno poklonili bogu ter zaprosili za zdravje in srečo v življenju.

Kip sestavlja sedem prstanov oz. osem, če med prstane štejemo tudi starohrvaško krono, ki z dragim kamenjem vred krasi vrh Marijine glave. Prvi prstan je abstrakcija, na drugem je simboličen prikaz drevesa življenja z monogramom AM (Ave Marija), na tretjem prstanu sta dva mozaična srca, četrti prstan slavi Jezusovo rojstvo, peti prstan je poln nepopolnih geometrijskih oblik, na šestem je mistična roža (Marijin simbol) ter oljka, sedmi prstan pa sestavljata Marijina glava in božji sin Jezus Kristus. Obe čaščeni obličji sta v črni barvi, ki simbolizira ponižnost, skromnost in plodno zemljo, ki nam daruje življenje.

Toda celoten projekt s postavitvijo osrednjega kipa še ni bil popolnoma zaključen. Kip svete črne Marije je za sosede na zares odličnem razgledišču dobil še manjši gostinski objekt, trgovino s spominki in toaletne prostore. Izdana je bila tudi prestižna knjižna monografija. V naslednji »gradbeni fazi« bodo uredili še štiri poti na hrib, te naj bi do samega kipa vodile s štirih strani sveta in bodo simbolizirale štiri svetopisemske reke (Eufrat, Tigris, Beli in Modri Nil). Na teh poteh bo več kot dva tisoč stopnic, ves ta versko-turistični multi projekt pa se bo razprostiral na več kot pet tisoč kvadratnih metrih.

Impresivno, kajne? Nič čudnega torej, da so Primoštenci, tudi z izdatno pomočjo Italijanov iz Loreta in njihovega projekta Cammini Lauretani (Lavretanske poti), uspeli svojo črno Marijo uvrstiti na mednarodne »marijanske« romarske poti. V Primoštenu so namreč zelo ponosni, da so se s tem projektom postavili ob bok naslednjim evropskim mestom: Rim, Dunaj, Krakov, Lizbona, Madrid, Pariz, Bruselj, Prago itd.  Na tem popisu mest se je našel tudi Trsat (v bližini hrvaške Reke), ki je z Loretom še posebej tesno povezan. Če vas o tej verski tematiki zanima več, kliknite na povezavo z naslovom Loretska Mati Božja – spomin ter preberite zelo zanimivo zgodbo o tem, kako se je nazareška hišica, v kateri je živela »sveta družina«, znašla v Italiji, v Loretu.

Mi bomo ta prispevek o primoštenski črni Mariji končali s skokom v preteklost ter tako zaokrožili celotno zgodbo. V samem Primoštenu trdijo, da se je njihova zgodba z Gospo Loretsko začela leta 1835. Takrat je dotični gospod Marko Prgin sanjal o sliki Marije z  božjim detetom. Priče izpred skorajda dveh stoletjih trdijo, da si je »sanjavi Marko« v verski gorečnosti sposodil jadrnico (bracero?) in se v maniri velikih junakov odpravil na drugo stran modrega Jadrana, v Loreto.

Tam je sliko, ki jo teko živo sanjal, našel in, seveda, tudi kupil.  Marko je sliko v lesenem zaboju, ki se še dandanes hrani, varno prenesel v Primošten. Ker je bila slika naslikana s temnejšimi barvami, so številni bogatejši Primoštenci darovali svojo srebro in zlato, da je slika dobila dokončen srebrno-zlat okvir, ki služi tudi kot zaščita sami sliki.

Na samem koncu tega prispevka lahko hudomušno zapišemo, da so Primoštenci že pred skorajda 200 leti postavili dobre temelje verskega turizma, sedaj pa v podobni maniri, mogoče le malo bolj velikopotezno, to tradicijo le še odlično nadgrajujejo … Pomagajmo jim pri tem, obiščimo primoštensko Gospo Loretsko in se imejmo lepo.

Fotografije in fotogalerija: TZ Primošten (hvala!!!) in arhiv www.pag.si.

Objavljeno

Sorodni članki

"Sežgali so jo"

Svetvinčenat in legende: Hiša čarovnice Mare

Hrvaška novinarka Barbara Ban iz Hello Istria je očarana: »Kako neki vas ta Svetvinčenat, oz. Savičenta, ne bi začaral?! Prav preprosto je. Te ulice, trg, kaštel, cerkvice … To malo istrsko mestece s 300 prebivalci je tako čarobno, da se enostavno morate ustaviti in malce razgledati«.

Svetvinčenat in legende: Hiša...

Hrvaška novinarka Barbara Ban iz Hello Istria je očarana: »Kako neki vas ta Svetvinčenat, oz. Savičenta, ne bi začaral?! Prav preprosto je. Te ulice, trg, kaštel, cerkvice … To malo istrsko...

Preberi več
"Razgledišče kot se šika"

Vidova Gora, najvišji vrh jadranskih otokov

Vidova gora je najvišji vrh otoka Brača in vseh jadranskih otokov. Visoka je 780 metrov. Nahaja se na južni strani Brača, iznad svetovno znane bolske plaže. Z vrha Vidove gore je odličen razgled na otoke srednje in južne Dalmacije, včasih pa tudi vrhove italijanskih Apeninov.

Vidova Gora, najvišji vrh jadranskih...

Vidova gora je najvišji vrh otoka Brača in vseh jadranskih otokov. Visoka je 780 metrov. Nahaja se na južni strani Brača, iznad svetovno znane bolske plaže. Z vrha Vidove gore je odličen...

Preberi več

Sorodni članki